ELI
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2006, 18:14
Prispevkov: 824
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 02 Jun 2006 12:34 Naslov sporočila: MOJA PREDSTAVITEV - ELI |
 |
|
Pozdravljeni forumovci!
Da se vam na kratko predstavim:
Bila sem dolgoletna intravenozna uživalka trdih drog. Leta 1995 sem bila v metadonskem centru testirana in ugotovljena je bila okužba s HCV.Takrat se ne meni, ne ostalim ni sanjalo kaj to sploh je. Vedeli smo za HIV in se ga bali, HCV pa ni poznal nihče in nam nihče od zdravnikov ni povedal kako nevarna je ta bolezen in kako zelo lahko se prenaša.
Leta 1998 sem prenehala z uživanjem drog in metadona in kmalu po tem se mi je aktivirala bolezen - HCV. Zelo hitro sem zbolela. Začela sem se zelo slabo počutiti, zelo hujšati (shujšala sem 20 kg) in moje stanje je bilo iz dneva v dan slabše. Končno so me poslali na Infekcijsko v Lj. kjer mi je infektolog rekel, da takih kot sem jaz (odvisnikov oz.bivših odvisnikov) ne zdravijo nikjer po svetu. Takrat se mi je sesul svet. Vedela sem,da me bo pobralo in nič nisem mogla. Nikogar nisem poznala,ki bi mi karkoli znal povedati o bolezni, zdravljenju...bila sem na robu obupa. Niti računalnika nisem imela in popolnoma sem bila izgubljena. Na mojo veliko srečo imam zelo dobrega prijatelja, ki je po internetu poiskal tuje članke o bolezni in mi prinašal cele kupe sprintanega materiala o HCV. Ko sem to začela brati sem šele videla, da je to totalen shit in da moram priti do zdravljenja.Na trenutke nisem vedela ali naj končam svojo agonijo in se predam. Popolnoma v kot sem bila stisnjena. Ampak na srečo sem po karakterju borka in mogoče me je to rešilo. Kmalu zatem je bila v Lj.konferenca o Odvisnosti in HCV in sem šla na to konferenco, predstavila svojo težavo in si izborila zdravljenje. Pod okrilje me je vzela dr.Matičičeva in kmalu sem začela z zdravljenjem, ki je trajalo 1 leto s kombinirano terapijo (Intron A in Ribavirin). Takrat so mi rekli, da imam 40% možnosti,da zdravljenje uspe in najprej se mi je to zdelo grozno ampak ljudje smo po naravi taki,da upamo,upamo in se borimo.To se še posebej odraža pri bolezni. Resno sem se lotila zdravljenja - poleg zdravil še spremenjen način življenja - zdrava prehrana, vitamini.... In tako eno leto. Uspelo je in ko sem prvič dobila izvide,kjer je pisalo NEGATIVNO (pomeni,da ni virusa) sem vedela,da sem dobila veliko bitko. To mi je popolnoma spremenilo življenje, začela sem drugače gledati na stvari in v glavi sem imela vedno znova eno misel - ljudem,ki so okuženi je potrebno pomagati, da ne bodo tako zgubljeni kot jaz. Nastala je moja skromna spletna stran na kateri sem ljudem ponujala pomoč. Kmalu so mi začeli pisati,spraševati.....zelo sem bila vesela,da sem jim lahko pomagala,ker vem,da so bili v popolnoma isti stiski kot jaz, polni strahu, obupa....Spoznala sem veliko ljudi in vesela sem za vsakega,ki sem mu lahko vsaj malo pomagala. Zdaj, ko imamo forum nas je več in pomoč se lahko širi - vedite,da je vsak,ki izve za to diagnozo ravno tako prestrašen in šokiran kot ste bili vi, jaz, mi vsi....
Želim si,da bi v prihodnosti ustanovili Društvo preko katerega bi lahko bolje delovali,kajti problemov je veliko: nimamo anonimnega testiranja, problematika zapornikov okuženih s HCV, problematika z zdravniškimi komisijami za pridobitev statusa invalida za tiste,ki se ne pozdravijo, transplantacije jeter,problematika žensk okuženih s HCV,ki jih zaradi okužbe ne sprejmejo v varne hiše.....in še bi lahko naštevala.
Vsi moramo delati na destigmatizaciji te bolezni,ker je to bolezen kot vsaka druga in bolj ko bomo to skrivali, slabše bo za nas. Zato sem pred leti pristala na intervju v Sobotni prilogi Dela in reviji Viva. In bila sem zelo presenečena - odziv ljudi je bil zelo pozitiven, pisali so mi na mail,me klicali, me podpirali in to je bil zame znak, da je treba o tem več govoriti, pisati, narediti kakšno oddajo na TV, osveščati ljudi, da je bolezen sicer res nevarna, vendar pa imamo danes že zelo dobra zdravila in se zelo veliko ljudi pozdravi. V Sloveniji imamo srečo, da imamo kombinirano terapijo zdravljenja kajti v marsikateri vzhodnoevropski državi tega nimajo, tudi na balkanu je velik problem glede zdravljenja.
Zato tukaj apeliram predvsem na bivše odvisnike - ko se odločite za zdravljenje, se tega lotite odgovorno in izpeljite zdravljenje do konca in ko ga končate spremenite način življenja ......brez drog, alkohola..... Zavedajte se, da ste imeli veliko srečo,da ste se pozdravili in to spoštujte. Spoštujte sebe, svoje telo, ZDRAVJE....To je NAJVEČJA VREDNOTA NA TEM SVETU.
Dejstvo je, da se od te bolezni tudi umira in sama sem videla kako to zgleda. Nikomur na tem svetu ne privoščim da to doživi. Zato - pojdite se testirati, če ste okuženi pričnite čimprej z zdravljenjem, če boste imeli težave glede zdravljenja, da bo npr.zdravnik zavlačeval ali vas ne bo hotel zdraviti zahtevajte pojasnila,ker imate to pravico in v končni fazi se lahko obrnete tudi na nas.
Še to - zdaj sem ozdravljena že 7 let.
Danes sem dobila izvide in piše: HCV NEGATIVNO - JETRA V ODLIČNEM STANJU!!! Torej 7 let po zdravljenju ni prisotnosti virusa HCV in tega sem res zelo vesela.
To je lahko signal tudi za vas, ki razmišljate ali je bolezen sploh ozdravljiva, ali se je vredno zdraviti če ti rečejo,da ni 100% zagotovitve ozdravitve.
VERJEMITE MI: VREDNO JE !!!!!
VEČ KO NAS BO PRIPRAVLJENIH POMAGATI, MOČNEJŠI BOMO! |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
